Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju leta 2025 zabeležilo 3-odstotno rast BDP. Prav tako je mehiško gospodarstvo v istem obdobju zraslo za 0,7 %.

Proizvajalci prestižnih vozil so v zadnjem obdobju zaznali upad deleža električnih avtomobilov, kar je predvsem posledica spremenjenih davčnih politik in izboljšanja stroškovne učinkovitosti vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. V Indiji se je delež električnih vozil v luksuznem segmentu zmanjšal za približno tri odstotne točke, saj so nove dajatve povečale cenovno razliko med pogonskimi sklopi. Podobni trendi so opazni tudi na ameriškem trgu, kjer se avtomobilski giganti iz Detroita, kot so General Motors, Ford in Stellantis, ponovno osredotočajo na proizvodnjo velikih bencinskih vozil, ki prinašajo višje dobičke. Strategija podjetij temelji na uravnoteženju trenutnih profitov iz prodaje tradicionalnih poltovornjakov in športnih terencev z nujnostjo tehnološkega razvoja za ohranitev konkurenčnosti naproti kitajskim proizvajalcem. Globalni upad povpraševanja po električnih vozilih spremlja tudi omilitev okoljskih predpisov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Evropi, kjer so številne države odstopile od agresivnih mandatov za uvedbo e-mobilnosti. Analitiki družbe BloombergNEF napovedujejo, da se bo prodaja električnih vozil v ZDA v zadnjem četrtletju leta 2025 zmanjšala za 24 odstotkov v primerjavi z letom prej. Zaradi tega so proizvajalci prisiljeni krčiti število delovnih mest v tovarnah za e-vozila in začasno ustavljati nekatere proizvodne linije, da bi preprečili milijardne izgube zaradi neusklajene proizvodnje s tržnim povpraševanjem.

Združeno kraljestvo se sooča z odlivom bogatih posameznikov po tem, ko je vlada zaprla davčno luknjo, namenjeno globalno premožnim. Po poročanju Wall Street Journala poskus obdavčitve super bogatih povzroča, da ti zapuščajo državo. Takšen scenarij se po mnenju Mikea Shedlocka z MishTalk.com obeta tudi New Yorku, saj Združeno kraljestvo služi kot primer, kaj se zgodi, ko se zvišajo davki za premožne.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Razlika v cenah pogonskih goriv med Belgijo in Nizozemsko se je po nedavnem dvigu trošarin na Nizozemskem znatno povečala. Za liter bencina v Belgiji je trenutno treba odšteti približno 40 centov manj kot na Nizozemskem, kar je povzročilo množičen obisk bencinskih servisov tik čez mejo. Številni nizozemski vozniki se odločajo za točenje goriva v sosednji državi, saj so prihranki pri enem rezervoarju postali preveliki, da bi jih prezrli. Ta trend povzroča resne skrbi med nizozemskimi lastniki bencinskih servisov, zlasti tistimi, ki delujejo v obmejnem pasu. Ti beležijo drastičen upad prometa, medtem ko belgijski ponudniki poročajo o izjemnem povečanju povpraševanja. Razkorak v cenah je posledica različnih davčnih politik obeh držav, pri čemer je nizozemska vlada z zvišanjem trošarin dodatno obremenila potrošnike, kar je voznike spodbudilo k iskanju cenejših alternativ v tujini.

Analize gospodarskega stanja ob prelomu leta v Nemčiji in Združenih državah Amerike razkrivajo naraščajoče pritiske na podjetniški sektor in gospodinjstva. V Nemčiji je raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja, v kateri je sodelovalo več kot 1700 podjetij, pokazala kritično poslabšanje konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov vprašanih je izpostavilo nevzdržne davčne obremenitve in visoke stroške dela, ki zavirajo rast in otežujejo nagrajevanje zaposlenih. Hkrati so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v letu 2025 zabeležile mešane rezultate. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov in povečale pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove prihodnje finančne varnosti.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.

Kitajske oblasti so s 1. januarjem letos odpravile tri desetletja veljavno davčno oprostitev za kontracepcijska zdravila in pripomočke, s čimer želijo zajeziti strm padec rodnosti v državi. Kondomi in kontracepcijske tablete so po novem obdavčeni s 13-odstotnim davkom na dodano vrednost, kar predstavlja standardno stopnjo za večino potrošniškega blaga v državi. Ta ukrep velja za najnovejši poskus Pekinga, da bi spodbudil prebivalstvo k ustvarjanju večjih družin, saj se država spopada z resno demografsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da ukinitev davčnih olajšav odraža naraščajočo zaskrbljenost komunistične partije nad krčenjem delovne sile in staranjem prebivalstva. Čeprav je bila kitajska javnost dolga leta podvržena strogi politiki enega otroka, se zdajšnja prizadevanja osredotočajo na finančne in administrativne spodbude za povečanje števila rojstev. Odločitev o obdavčitvi kontracepcije pa je med delom javnosti in strokovnjakov že sprožila razprave o pravici do izbire in dejanski učinkovitosti takšnih ekonomskih pritiskov na demografsko sliko.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.

Najnovejša raziskava inštituta Ifo je razkrila, da velika večina podjetij v Nemčiji meni, da so trenutne davčne obremenitve previsoke. Nemčija se med državami skupine G7 uvršča na vrh po višini obdavčitve podjetij, kar po mnenju gospodarstvenikov resno ogroža konkurenčnost največjega evropskega gospodarstva. Podjetja so v anketi izpostavila tri specifične davke, ki zanje predstavljajo največje breme in ovirajo njihovo poslovanje ter investicijski potencial. Rezultati raziskave poudarjajo naraščajoče nezadovoljstvo v poslovnem sektorju, kjer prevladuje prepričanje, da država s trenutno davčno politiko bolj deluje v korist davčne uprave kot pa v podporo gospodarski rasti. Gospodarstveniki opozarjajo, da bi lahko visoki stroški obdavčitve privedli do zmanjšanja domačih naložb ali celo do selitve dejavnosti v države z ugodnejšim poslovnim okoljem. Inštitut Ifo s temi podatki potrjuje nujnost razprave o davčni reformi, ki bi Nemčijo ponovno naredila privlačno za domače in tuje vlagatelje.

Avstrijska zvezna uprava za varstvo konkurence (BWB) bo nadzorovala, ali se bo ukinitev davka na dodano vrednost za ženske higienske izdelke, ki stopi v veljavo 1. januarja 2026, dejansko odrazila v nižjih maloprodajnih cenah. Avstrijska ministrica za ženske Eva-Maria Holzleitner je poudarila, da je BWB ključna partnerica pri zagotavljanju, da bodo davčne olajšave za izdelke, kot so tamponi, vložki in menstrualne skodelice, neposredno koristile potrošnicam in ne trgovcem. Ukrep popolne davčne razbremenitve teh izdelkov je bil sprejet z namenom krepitve samoodločbe in socialne pravičnosti. Ministrica Holzleitnerjeva je v izjavi za javnost izpostavila, da je nadzor nujen za preprečevanje neupravičenega povišanja trgovskih marž na račun davčne reforme. S 1. januarjem 2026 bodo ti izdelki v Avstriji popolnoma oproščeni prometnega davka, kar predstavlja pomemben korak v boju proti tako imenovanemu 'davku na tampon' in higienski revščini med ženskami.

Rusko ministrstvo za finance je sporočilo, da bodo obresti na bančne vloge v letu 2026 neobdavčene do višine najmanj 160.000 rubljev (približno 1.600 evrov). Izračun temelji na formuli, zapisani v ruskem davčnem zakoniku, ki upošteva najvišjo ključno obrestno mero centralne banke v določenem letu. Ker je ključna obrestna mera 1. januarja znašala 16 odstotkov, se neobdavčeni prag izračuna kot produkt enega milijona rubljev in omenjene stopnje. Ruski državljani bodo v letu 2026 tretjič zapored plačali davek na dohodek iz obresti, pri čemer se obdavči le znesek, ki presega določen prag. Če se bo ključna obrestna mera v letu 2026 zvišala, se bo sorazmerno zvišal tudi neobdavčeni prag, vendar se po pojasnilih ministrstva ne more spustiti pod trenutno določenih 160.000 rubljev. Ta sistem omogoča varčevalcem, da vnaprej ocenijo svoje davčne obveznosti glede na donose svojih depozitov. Rusko finančno ministrstvo je potrdilo, da se metodologija izračuna ni spremenila, s čimer ohranjajo predvidljivost za komitente bank v obdobju visoke inflacije in spreminjajočih se denarnih politik.

Nemški gostinski sektor po šestih letih gospodarskih težav polaga upe v znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV), s čimer si obeta ponoven zagon panoge. Kljub pričakovanemu znižanju davčnih obremenitev strokovnjaki opozarjajo, da se cene za končne potrošnike najverjetneje ne bodo znižale. Panoga se namreč še vedno spopada z visokimi obratovalnimi stroški in posledicami preteklih kriz, ki so močno načele likvidnost podjetij. Predstavniki sektorja poleg davčnih olajšav zahtevajo tudi dodatne ukrepe za dolgoročno stabilizacijo poslovanja. Trenutna prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje vzdržnega poslovnega okolja, ki bi gostincem omogočilo okrevanje po dolgem obdobju nestabilnosti. Čeprav bi nižji DDV razbremenil podjetnike, ti poudarjajo, da gre le za enega izmed potrebnih korakov za ohranitev konkurenčnosti nemškega turizma in gostinstva.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je v četrtek napovedala predlog zakona, ki bi odpravil državni davek na dohodek iz naslova napitnin. Po predlogu, ki bo vključen v proračunski načrt za proračunsko leto 2027, bi bili delavci oproščeni plačila davka na dohodke iz napitnin do višine 25.000 ameriških dolarjev. Odločitev guvernerke prihaja po močnem pritisku in nezadovoljstvu delavcev v storitvenem sektorju, ki so zahtevali razbremenitev svojih prihodkov. Napovedana zakonodajna pobuda se vsebinsko sklada s politikami na zvezni ravni, ki jih je začela uvajati administracija predsednika Donalda Trumpa z namenom odprave zveznih davkov na napitnine. Guvernerka Hochul, ki se pripravlja na ponovno izvolitev na novembrskih volitvah, s to potezo nagovarja širok krog volivcev v gostinstvu in turizmu. Ukrep naj bi zmanjšal finančno breme za tisoče zaposlenih v New Yorku, ki so močno odvisni od neposrednih plačil strank.

Grški kmetje so okrepili svoje proteste v Zahodni in Vzhodni Makedoniji ter Trakiji, medtem ko so kmetje v osrednji Grčiji in Evboji napovedali nadaljevanje protestov po praznikih. Vlada je bila obtožena širjenja neresnic o protestih, medtem ko je stranka SYRIZA kritizirala premierja Micotakisa zaradi napačnega dojemanja kmetov.

V New Yorku je položaj župana uradno prevzel Zohran Mamdani, ki velja za ostrega nasprotnika nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. 34-letni demokrat in zaveznik progresivnega krila stranke je kot prvi musliman na tem položaju prisegel v četrtek zgodaj zjutraj na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. Mamdani je na položaj prišel z obljubami o korenitih socialnih reformah, ki vključujejo zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj, brezplačno varstvo otrok in brezplačne avtobusne prevoze. Njegov gospodarski načrt temelji na zvišanju davkov za najpremožnejše prebivalce in velika podjetja. Kljub temu da sta se Mamdani in Trump pred kratkim srečala v Beli hiši, kjer sta izmenjala spravljive tone, odnosi med mestno upravo in zvezno oblastjo ostajajo napeti. Novi župan je svojo kampanjo gradil na jasnem nasprotovanju Trumpovi politiki, obenem pa se bo moral spopadati z velikimi finančnimi in infrastrukturnimi izzivi mesta. Zaprisega na postaji podzemne železnice je služila kot simbolna napoved njegove usmerjenosti k izboljšanju javnih storitev za vse prebivalce New Yorka.

Več grških kmetijskih in trgovskih zvez je za 7. januar 2026 napovedalo začetek vsesplošne stavke na vseh odprtih tržnicah po državi, ki bo trajala do preklica. Odločitev so skupaj sprejeli Konfederacija ljudskih tržnic Grčije, Panatiška zveza društev prodajalcev na ljudskih tržnicah ter številna druga regionalna združenja proizvajalcev in prodajalcev. Glavna razloga za protest sta visoka stopnja inflacije oziroma draginja ter trenutna davčna politika države, ki po mnenju sindikatov ogroža preživetje panoge. Predstavniki interesnih združenj so poudarili, da je bila mobilizacija članstva neizogibna, saj se kljub predhodnim pogajanjem razmere niso izboljšale. Stavka bo močno vplivala na oskrbo prebivalstva s svežimi živili, saj ljudske tržnice v Grčiji predstavljajo ključen vir prehranskih izdelkov za lokalno prebivalstvo. Organizatorji napovedujejo, da bodo tržnice ostale zaprte, dokler vlada ne ponudi konkretnih rešitev glede znižanja davčnih obremenitev in pomoči pri obvladovanju naraščajočih stroškov poslovanja.

Kitajsko ministrstvo za finance in davčna uprava sta napovedala znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji nepremičnin, ki so v lasti manj kot dve leti. Nova uredba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026, znižuje davčno stopnjo s 5 % na 3 %, medtem ko prodaja nepremičnin, ki so v lasti več kot dve leti, ostaja oproščena plačila DDV. Gre za prvo tovrstno spremembo po devetih letih, s katero želi Peking povečati likvidnost na sekundarnem trgu in zmanjšati stroške za lastnike, ki se soočajo s hitro prodajo ali špekulativnim trgovanjem. Kljub ukrepom so analitiki pri investicijski banki JPMorgan Chase skeptični glede dejanskega učinka teh sprememb na trg. Po njihovem mnenju so prihranki za prodajalce minimalni in verjetno ne bodo bistveno izboljšali pričakovanj kupcev glede gibanja cen nepremičnin. Medtem ko Hongkong beleži povečano aktivnost zaradi nižjih stopenj kolkovin in rastočih najemnin, ki najemnike spodbujajo k nakupu lastnih domov, osrednji kitajski trg še vedno išče stabilnost sredi širših gospodarskih negotovosti in spremenljivih obrestnih mer.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je sporočila, da je z novim letom začela veljati odločitev o povišanju trošarin na cigarete in tobak. Upravni odbor institucije je določil novo višino minimalne in specifične trošarine, ki neposredno vpliva na končne maloprodajne cene tobačnih izdelkov na trgu BiH. Po novih pravilih se je minimalna trošarina za zavojček cigaret povišala za 0,19 konvertibilne marke (KM). Spremembe trošarinske politike so del širših prizadevanj države za uskladitev zakonodaje in zagotavljanje proračunskih prihodkov. Uprava je hkrati določila tudi višine trošarin za leto 2026, s čimer želi zagotoviti predvidljivost davčnega okolja za gospodarske subjekte in potrošnike. Ta korak sledi trendom v regiji Zahodnega Balkana, kjer države postopno zvišujejo obdavčitev tobaka zaradi usklajevanja z evropskimi direktivami in omejevanja porabe tobačnih izdelkov med prebivalstvom.

Iranski parlament je zavrnil dele predlaganega proračuna za leto 1405 po iranskem koledarju, saj so poslanci ocenili, da bi nekateri finančni ukrepi lahko povzročili dodatno inflacijo. Predsednik parlamentarne komisije za proračun je pojasnil, da so popravki v proračunu nujni za zagotavljanje socialne pravičnosti in zaščito preživetja državljanov. Vodstvo organizacije za proračun je poudarilo, da je glavna omejitev vlade preprečevanje inflacijskih pritiskov, zato v proračun ne bi smeli vključevati nerealnih prihodkov, ki bi povečali javnofinančni primanjkljaj. Predstavniki zasebnega sektorja so izrazili ostre kritike na račun predloga proračuna, ki ga označujejo za proračun stagflacije. Opozarjajo na nevarnosti povečevanja davčnih bremen v času gospodarske stagnacije, rast zadolževanja države ter povečevanje sredstev za državna podjetja na račun razvojnih investicij. Kritiki menijo, da bi takšna porazdelitev sredstev še dodatno zavrla gospodarsko aktivnost in povečala življenjske stroške prebivalstva. Razprava v parlamentu se tako nadaljuje v smeri iskanja ravnovesja med nujnimi državnimi izdatki in vzdržno fiskalno politiko.